Sova s katero se srečo večina ljudi je lesna sova. Ponoči se iz gozda, mestnega parka ali večjega vrta zasliši "hooooouh ..... ho,ho'ho'ho'hooooouh", oglaša se lesna sova. Podnevi lesna sova spi oziroma počiva in jo opazimo le naključno. Ima črne oči, lahko pa je sive ali rjave barve. Njen let je neslišen, to je prilagoditev na lov v tihi noči. Lesna sova se hrani z malimi sesalci, pa tudi s ptiči in ob pomanjkanju hrane celo z deževniki. Je naša najbolj razširjena sova. Najraje gnezdi v mešanih in listnatih gozdovih, pogosto tudi v bližini človeških prebivališč ali celo v naseljih. Gnezdi v velikih drevesnih duplih, gnezda si ne spleta. Jajca lesne sove so okrogla in snežno bela. Mladiči začno hitro zapuščati duplo in takrat lahko, čeprav še ne letijo, padejo na tla. Če ga najdemo, takšnega mladiča pustimo, saj ga starša še vedno hranita. Za lesno sovo je pomembno, da je v gozdu dovolj velikih starih dreves, kjer lahko gnezdi. Ogroža jo tudi promet, saj se mladiči posebej v prvem letu starosti, ko še niso najbolj izkušeni hranijo pozimi z mrhovino, ki jo iščejo na cestah.